Ljudska univerza Radovljica je od leta 2023 nosilka Akreditacije Erasmus+ na področju izobraževanja odraslih (od 1.1.2023 do 31.12.2027). V okviru naše akreditacije smo si zastavili dva cilja:
- izboljšati kakovost poučevanja in učenja v programih izobraževanja odraslih;
- prepoznati potrebe in interese udeležencev in oblikovati ustreznih izobraževalnih programov in načinov svetovanja.
Z mobilnostmi osebja in kasneje učečih se v izobraževanju odraslih bomo izboljšali, nadgradili in dopolnili učne metode in orodja, ki jih uporabljamo pri delu z odraslimi, s katerimi bomo novo znanje prikazali na drugačen, bolj zanimiv in interaktiven način. S tem želimo izboljšati kakovost poučevanja in učenja, povečati motivacijo za vključevanje in vztrajanje v izobraževanju ter zmanjšati osip.
Pri našem delu se srečujemo z zelo heterogenimi in različnimi ranljivimi ciljnimi skupinami. Strokovni delavci se moramo nenehno prilagajati in dodatno usposabljati, da smo sposobni zaznavati potrebe naših udeležencev. Delo po ustaljenih rutiniranih vzorcih ni primerno, saj živimo v hitro se spreminjajoči družbi. Pomemben je celostni pristop, kjer upoštevamo vse vidike udeležencev, saj s tem lažje razumemo potrebe naših ciljnih skupin, jim ustrezno svetujemo in za njih pripravimo primerne programe.
V juliju 2023 smo izvedli prve mobilnosti osebja v izobraževanju odraslih. Naši dve sodelavki in zunanja sodelavka so se udeležile Erasmus+ strukturiranega tečaja z naslovom »English language course with a focus on Intercultural classroom management« v Splitu na organizaciji Centre for Education – Initiative. Poudarek tečaja je bil na tem, kako lahko strokovni delavci učinkovito komunicirajo, svetujejo in nudijo pomoč udeležencem iz različnih kultur. Na tečaju so udeleženke mobilnosti spoznale različne komunikacijske strategije in metode, ki jih lahko uporabljajo pri komuniciranju z udeleženci izobraževanja, ki morda ne obvladajo angleškega jezika, vendar se v drugih jezikih ne morejo sporazumevati.
- dan: Uvod v Callanovo metodo
Sprejela nas je vaditeljica angleščine Ivana Pezo, ki nam je predstavila metodo Callan. V uvodu nam je obrazložila prednosti te metode, saj kot začetnik aktivne konverzacije, potrebuješ usmerjeno vodenje. Nesmiselno je brati slovnico, ker nimamo dovolj besednega zaklada, da bi prebrano uporabili. Poleg tega se je težko sam učiti, ker ne veš, ali delo opravljaš dobro ali ne. Kot izkušena učiteljica, ki uporablja Callanovo metodo pa meni, da je začetnike najlažje poučevati, ker nimajo nobenih vnaprej naučenih napak. Med tečajem smo začeli govoriti od prve minute lekcije. Sprva smo se naučile le nekaj preprostih stavkov z le nekaj besedami. Sčasoma so se stavki postopoma daljšali in zapletali, a vse se razvija naravno. Korak za korakom smo gradili naš besedni zaklad in slovnico, vsega pa smo se naučili s pogovorom. Metoda je res preprosta in lekcije ostanejo v glavi. Učitelj sprašuje, mi pa smo odgovarjali. Ko smo delale napake, nas je učiteljica takoj popravila. Ker se je vse večkrat ponovilo, smo po drugem, tretjem ali četrtem koraku instinktivno vedeli, kako izgovoriti besede. Metoda je enaka, kot so nas starši v otroštvu popravljali, pri napačni izgovorjavi. Ni nam bilo nerodno! Vodilo nas je …Tisti, ki delajo napake, se učijo. To je edini način učenja. Glavni cilj tečaja je bilo ugotoviti, kateri dejavniki podpirajo in kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega okolja za razvoj raznojezičnosti v med evropskem večkulturnem prostoru. Raznojezičnosti naklonjeni in njen razvoj spodbujajoči naj bi v tečaju pridobili jezikovno izkaznico.
Na tečaju nas je bilo 9 (1 moški in 8 žensk) udeležencev iz štirih držav: Italija (4 ženske), Poljska (1 ženska), Španija(1 moški) in Slovenija (3 ženske).
2. dan: Vodenje po Dioklecianovi palači v zgodovinskem središču Splita
Ogled Dioklecianove palače bi moral potekati ob 12.uri. Glede na izjemno vročino smo ocenile, da bi bilo primerneje prestaviti ogled na 9. uro in potem ob 12. uri nadaljevati program v študijskem centru. Organizatorka ga. Ema je takoj posredovala naš predlog skupini in vsi so takoj poslali potrditev. Zopet se je pokazalo, da so vedno izjemno pomembna jasna navodila. Današnji dan se je začel s šumom v komunikaciji. Tako je del skupine prišel pred poslovno zgradbo Zepter, drugi del pa je čakal pred vhodom v staro mestno jedro pred Dioklecijanovo palačo, ki je skoraj 15 minut vožnje oddaljena od poslovne zgradbe Zepter. Rešile smo to zagato in prišle skupaj s Poljakinjo na dogovorjeno mesto, kjer smo imele svoj avto. Del skupine nas je potrpežljivo in brez nestrpnosti čakal. Naša šarmantna vodička Vedrana nas je vodila po Dioklecijanovi palači ter nam povedala zelo zanimive prigode in nezgode iz življenja Dioklecijana do današnjega dne.
Dan je bil posvečen izključno spoznavanju in podajanju ne zgolj ene kulture in enega jezika, saj se je zaradi njihovega intenzivnejšega soočanja v sodobnem svetu porodila potreba po prisotnosti medkulturnih vsebin pri prav vseh predmetnih področjih. Vključevanje medkulturnih vidikov pri jezikovnih in nejezikovnih predmetih naj bi vodilo k ozaveščenemu sprejemanju različnih jezikovnih in kulturnih stvarnosti, s čimer bi se učeči se lažje izognili spodrsljajem v medkulturnem sporazumevanju in razvili zmožnost kritične kulturne zavesti ter bili tako spodbujeni k nenehnemu raziskovanju spreminjajoče se stvarnosti in bi se nanjo odzivali brez odvečnih stereotipov in predsodkov. Razložila je, kako so živeli ljudje v času Dioklecijana, po njegovi smrti so se v to palačo v kletne prostore preselili kristjani različnih narodnosti in kasneje Hrvati oziroma pomorščaki, ki so se naselili v tem področju. Tudi danes so tu prisotne različne narodnosti (kulture in jeziki), ki so pokupili prostore – hiše, ki so še vedno uporabni za bivanje.
3. dan: Medkulturni dialog
Tretji dan izobraževanja se je začel ob 9. uri, vodila ga je učiteljica Ivana. Najprej smo ponovili besedišče in pravilno rabo časov in izgovorjavo besed. V pogovoru nas je učiteljica Ivana postopoma z vprašanji vodila skozi ogled Dioklecijanove palače in njenih utrinkov skozi čas preteklosti, sedanjosti in preteklosti. Ob 11.00 nas je obiskal naravni govorec iz Avstralije. Začutili smo različen naglas pri izgovorjavi – govorjenju, kakor pri učiteljici Ivani. Program smo končali ob 14.00 uri.
Vse več je vsakodnevnih situacij, v katerih je treba znati in uporabljati angleščino pravilno in jasno. Za karierno napredovanje in sodobno življenje na splošno, tako na spletu kot zunaj njega, postaja vse bolj pomembno, da smo na tekočem s praktičnimi angleškimi govornimi in pisnimi veščinami. Tudi če imamo malo ali osnovno znanje angleščine, je s pomočjo učiteljev v dinamičnem in aktivnem učnem okolju mogoče v kratkem času izboljšati svoje znanje angleščine. Ta tečaj je uporaben za vse jezike in je sestavljen iz strukturiranih lekcij Callanove metode in različnih življenjskih situacij.
- Ves čas smo aktivno in samozavestno govorili angleško.
- Izboljšali smo sposobnosti razumevanja in poslušanja.
- Naučili smo se slovnice in stavčnih struktur.
- Poučili smo se o pravilnem izgovarjanju besed in zapletenih stavkov.
- Izboljšali predstavitvene, govorne in pisne spretnosti v angleščini.
Callan metoda nam je pomagala, da smo samozavestno in brez zadržkov govorili angleško, izgubili smo strah pred napakami. Callan metoda je hitra in dinamična metoda, ki sestoji iz vodenega pogovora z naravnimi govorci. Aktivno smo uporabljali angleščino, tako da smo vadili med lekcijami. Cilj Callan metode je izboljšanje sposobnosti poslušanja, razumevanja in govora. Ponavljanje nam dvigne našo samozavest in nas osvobodi strahu pred govorjenjem.
4. dan: Callanova metoda se nadaljuje
Četrti dan tečaja je učiteljica Ivana dejavnosti razdelila v tri tematske sklope. Prvi sklop je obsegal dejavnosti, ki se osredotočajo na zaznavanje različnih jezikov; v našem primeru imamo prisotnost več jezikov, spoznali smo jezikovno in kulturno pestrost jezikovnega okolja, v katerem živimo. K temu spraševanju poskuša odgovoriti enota »Kaj vemo o jeziku«, v kateri je na zelo preprost način predstavljen nastanek človeškega govora in jezika, njegov razvoj, funkcija in raba ter vloga angleščine v domačem in tujem okolju. Drugi tematski sklop izpostavlja razvijanje medkulturne zmožnosti in združuje dejavnosti, ki poudarjajo kulturno izročilo različnih narodov. Pri tem sklopu smo predstavili našo državo in kako so naši ljudje vključeni v družabno življenje. Ugotovili smo, da je potrebna medkulturna vzgoja kot sestavni del jezikovnega učenja in je na določen način predstavljena kot eden izmed ciljev vsakega jezikovnega pouka, lahko pa je še posebej izpostavljena kot temeljna vsebina jezika. Posebno pozornost smo namenili učinkom aktivnosti (povečana uporaba sosedskih jezikov, prijetnost izkušenj, sodelovanje in razvoj medkulturnih kompetenc), medskupinski dinamiki in razvoju odnosov (medskupinska prijateljstva).
Metoda je v praksi odprla številne možnosti za uporabo ciljnega jezika za različne sporazumevalne funkcije:
- pomembna je pripravljenost za komunikacijo, ki ne upošteva tradicionalnega načina ocenjevanja,
- zahteva določeno stopnjo vključevanja angleščine v življenje evropskih medkulturnih vidikov ljudi (vključevati tematike kot so čezmejni stiki, prijateljstvo, večjezično ozadje, meje ter subjektivna in čustvena medkulturna vprašanja),
- potrebo po vključevanju dejavnosti, ki omogočajo samovrednotenje: osebna funkcija,
- možnosti spodbujanja razvoja specifične sposobnosti, kot so interakcijska sposobnost in sposobnost medsebojnega razumevanja.
5. dan: Zaključek izobraževanja
Peti dan tečaja se je začel ob 9.00 uri. Prvi tematski sklop je bilo ponavljanje snovi iz prejšnjega dne. Drugi tematski sklop pa je temeljil na aktivnem razumevanju, govoru ter oblikovanju besedil. Spoznavali in poimenovali smo razno besedišče, tudi v jezikih držav drugih udeležencev.
- razvijali smo pozitiven odnos in naklonjenost do drugih jezikov in kultur,
- razvijali motivacijo za učenje drugih jezikov pri nejezikovnih predmetih,
- enakovredno razvijali jezikovne in nejezikovne kompetence,
- razvijali komunikacijske spretnosti,
- razvijali medkulturno razumevanje,
- spoznavali drugačnost in razvijali strpnost.
Čakal nas je še preizkus. Preizkus je temeljil na slušnem, govornem in pisnem delu. Rezultate smo dobili ob zaključku, prav tako tudi potrdila o sodelovanju na izobraževanju.
6. dan: Kulturne dejavnosti
Obisk mesta Trogir se je začel ob 9. uri, po mestu nas je vodil vodička ga. Daniela. Predstavila nam je pomen med evropskega večkulturnega dialoga. Mesto Trogir je že zaradi svojega zgodovinskega okolja tipični primer raznojezičnosti v med evropskem večkulturnem prostoru in medkulturnega dialoga ljudi, saj so prvi zapisi ustanovitve že od 3.pr. n. št. Prvi, ki so ustanovili naselje Tragurion, so bili Stari Grki, ki se je v rimski dobi imenovalo Tragurium in se razvilo v močno pristanišče. Z razvojem bližnjega mesta Solina (Salone), ki je danes predmestje Splita, je pričel Trogir počasi izgubljati svoj pomen. Po propadu rimskega imperija pride Trogir pod oblast Bizanca. V času naseljevanja Hrvatov se v Trogir zgrinjajo izgnanci iz Solina. Kljub formalnemu priznavanju bizantinske oblasti Trogir od 9. stol. dalje plačuje davke hrvaškim vladarjem. Mesto dobi v 9. stol. svojo škofijo, ki je bila ukinjena 1828. Po padcu beneške republike 1797 pride Trogir do leta 1918 pod oblast habsburške monarhije. V letih pred drugo svetovno vojno je v sklopu SHS. Po fašistični agresiji 1941 in kasnejši nemški okupaciji so Togir 1944 osvobodili partizani. Danes je v sklopu Republike Hrvaške. Tako vidimo, da je v mestu Trogir bilo zelo veliko različnih vladavin. Vodička Daniela je z vodenjem po mestu Trogir nazorno prikazala, kaj se je v stoletjih spremenilo tako arhitekturno oziroma v sociološkem pogledu razvoja mesta.
Trogir je hrvaški otok, ki ima največjo zbirko zgodovinskih znamenitosti na svetu, zaradi tega pa je našel mesto tudi na UNESCO-vem seznamu. Nahaja se v središču Dalmacije, na severozahodnem delu Kaštelanskega zaliva, med Splitom in Šibenikom. V bližini se nahaja tudi Splitsko letališče ter trajektno pristanišče, kar omogoča mestu dobro prometno dostopnost tako po kopnem kot po morju. Zaradi njegove lege in naravne zaščitenosti je Trogirska marina priljubljena destinacija tudi za navtike. Trogir leži na manjšem otočku med otokom Čiovo in kopnim. Del mesta na severni obali pri ladjedelnici, je povezan s premičnim mostom z delom mesta zgrajenim na umetnem otoku. Od kopnega ga deli ozek kanal, preko katerega je postavljen nepremični most.
Dogajanje na ta dan so nas še bolj spodbudila k učenju jezikov, spoštovanju različnosti in posebnosti posameznih kulturnih okolij, ki nam sporočajo:
- Da je svet bogat, ker je raznolik;
- Da so različni jeziki in kulture sredstvo sobivanja in sožitja;
- Da je evropsko kulturno in jezikovno raznolikost potrebno ohraniti;
- Da je učenje jezikov v vseh svojih oblikah dosegljivo vsem in vselej;
- Da imajo vse etnije pravice in dolžnosti sobivanja v raznojezični skupnosti.
Vodička Diana nam je na konkretnih primerih v Trogirju pokazala kako se je skozi stoletja mesto spreminjalo, kako se sedaj spreminja podoba Evrope, novi sociokulturni motivi, povezani z evropskimi integracijskimi procesi, sodobna socio in psiholingvistična ter jezikovno didaktična spoznanja utirajo pot posodobljenim pristopom učenja tako materinščine kot drugih jezikov. Callan metoda je didaktična inovacija poučevanja, ki je še posebej učinkovita, če jim je okolje, v katerem nastajajo ter se razvijajo, naklonjeno.
Ogled smo zaključili pred trogirsko osnovno šolo Osnovna šola “Petar Berislavić” ob 12.00 uri in se nato odpravile domov proti Sloveniji.
Pričujoči priročnik Metode Callan je še posebej dragocen, saj so ga sooblikovali strokovnjaki iz prakse in znanstveniki s področja jezikovne didaktike. Zasnovan je na poznavanju realnosti tako jezikovnega kakor tudi kulturnega okvira, v kateri tovrsten proces poteka, temu ustrezno pa ga je potrebno spremljati in prilagajati novejšim družbenim in zgodovinskim dogajanjem, še posebej, če je cilj izobraževanja spodbujanje jezikovne raznolikosti in medkulturnega dialoga.
Vse to so naša predavanja tudi upoštevala. Doživljanje udeležencev kot aktivnega in avtonomnega pripadnika družbe, ki ni nepopisan list, ampak ima določene zmožnosti in ki v družbi razvija lastno kulturo odnosov ter svoj spoznavni svet, vodi v iskanje novih, drugačnih izobraževalnih vsebin ter didaktičnih strategij. V predloženem gradivu prevladuje procesni pristop obravnave določene kurikularne tematike.
Naloge narekujejo transakcijski način dela, v katerem se udeleženci glavni nosilci aktivnosti. Upoštevane so faze komunikacijskega pristopa dela, kar ustreza priporočilom sodobnega pouka. Udeležencu moramo omogočiti, da sliši in uporabi govor v različnih položajih, da mu ponudimo vsebine, ki so zanj zanimive, da se z njim pogovarjamo. Gradivo, ki ga je uporabljala naša učiteljica Ivana, upošteva, da udeleženci učenje dojemajo kot pot k spoznavanju življenja in svoje okolice. Jezik je udeležencu v pričujočem gradivu ponujen kot način za doseganje uspehov pri sporazumevanju tujega jezika hkrati pa ponuja spoznavanje življenja in kulture preko učenja jezika in tako razvija lastno jezikovno zmožnost.