Univerza za tretje življenjsko obdobje

Univerza za tretje življenjsko obdobje poteka že dvajseto leto in je članica mreže Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Z izobraževanjem, prostovoljstvom in javnim delovanjem si v tej mreži prizadevamo za tesnejše povezovanje generacij ter višjo stopnjo sodelovanja starejših v družbi. V Sloveniji deluje 52 univerz za tretje življenjsko obdobje. Te sežejo tudi v manjše kraje in tako bistveno zmanjšujejo neenakosti v dostopu starejših do izobraževanja.

Zamisel o univerzi za tretje življenjsko obdobje se je porodila andragoginji Dušani Findeisen, takrat profesorici francoskega jezika, ki jo je navdahnila lekcija o starejših in izobraževanju v učbeniku francoskega jezika. Uvedla je francoščino za starejše, razvila program za njihovo učenje, analizirala njihove potrebe in razmišljanja o starosti in staranju, skupaj s starejšimi študenti v Centru za tuje jezike v Ljubljani. Tam je postavila šolo tretjega življenjskega obdobja, izvedla empirično raziskovanje izobraževanja starejših. V javnosti si je prizadevala za več družbene pravičnosti.
Andragoginja Ana Krajnc je po številnih poteh spremljala pojav izobraževanja starejših, predavala o predupokojitvenem izobraževanju, dala pobudo za ustanovitev prve univerze za tretje življenjsko obdobje v takratni Jugoslaviji znotraj Andragoškega društva Slovenije. Pripravila je izobraževalni program za prihodnje mentorje in voditelje.
So-ustanoviteljici prve UTŽO sta izobraževali prihodnje mentorje in voditelje, širili zamisel v javnih občilih, pritegnili prostovoljske sodelavce. Dejstvo, da se je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvijala na temelju znanja andragogike in raziskovanja, izhajajoč iz izraženih potreb starejših in potreb lokalnega okolja, ji danes zagotavlja posebno mesto v evropskem prostoru.

Spletna stran Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

Vsaka starost prinaša svoje plodove, treba jih je znati pobrati.
Pridite jih pobrat na Univerzo za tretje življenjsko obdobje.

Program Univerze za tretje življenjsko obdobje je oblikovan tako, da je prilagojen tistim željam, potrebam in interesom udeležencev, katere prej v svojem življenju nikoli niso uspeli uresničiti, oziroma se jim niso mogli bolj posvetiti. Radi bi govorili tuji jezik, igrali kak instrument, znali slikati, bolje pisati, radi bi več vedeli o kulturnih spomenikih, bolje poznali tuje dežele, zanima jih psihologija, računalništvo in podobno.