PONEDELJEK, 14.10., OB 18.00, ZOOM, predava Zoran Furman
ELEKTRONSKA PRIJAVNICA: https://prijave.snipi.si/J1mmSjhR176
ZOOM POVEZAVA:
https://us02web.zoom.us/j/83093686028?pwd=puoJJSYNGF80urwY8C1aXbE0InaCGq.1
Meeting ID: 830 9368 6028, Passcode: 656468
To ne bo potovanje pod najvišjo goro sveta- Everest. To bo potovanje v deželo Šerp, kjer se razdalje merijo v urah hoje in kjer se vse prenaša na hrbtih ljudi, izjemoma tudi na hrbtih jakov. Po ogledu Katmandujske doline in nakupu opreme, smo poleteli v Luklo, kjer je bil pristanek in vzlet že dogodivščina sama po sebi. Sledili so dnevi, ko sem hodil skozi male vasice in ob poti spoznaval težko življenje domačinov. Ogledal sem si Namče bazar, mesta, ki leži na 3440 metrih. Seveda ne moremo niti mimo slovitega samostana v Tengbočah. Pomembna je bila tudi aklimatizacija. Višje sem se dvigoval, hladneje je postajalo, moj korak se je upočasnil, dihanje pa je postalo globoko in hitro. Vse bolj sem spoštoval ljudi, ki živijo ob poti in nosače, ki tovorijo tudi po več kot 60kg tovora na hrbtu. Seveda pa nisem mogel prezreti vseh zasneženih vršacev ob poti, najlepše gore Ama Dablam, PoteIsland Peak in Nuptse. Iz Gorakshep (5200m) sem se odpravil pod Kumbu ledenik, kjer je bazni tabor za alpiniste, ki poskušajo osvojiti najvišji vrh sveta ali katerega sosednjega očaka. Sledil je vzpon na Kala Patthar, od koder je zelo lep pogled na piramido Everesta. Pot nazaj sem podaljšal in se odpravil še čez prelaz Chola (5420m) do jezera Gokyo, od kjer sem lahko občudoval še enega osemtisočaka Čo Oju. Na poti proti Lukli sem prehodil še prelaz Renja in se po šestnajstih dneh vrnil v Luklo in potovanje končal v Katmanduju.
