Poklicna matura

Kandidati opravljajo poklicno maturo iz 4 predmetov.

Skupni del:

• prvi predmet je vedno materinščina – slovenščina oz. italijanščina ali madžarščina na narodno mešanem območju,
• drugi predmet je temeljni strokovno-teoretični predmet.

Navodila za pripravo izpitnih kompletov za drugi predmet poklicne mature

Izbirni del:

• tretji predmet je matematika ali tuji jezik (angleščina, nemščina, italijanščina) ali drugi jezik (slovenščina kot drugi jezik, italijanščina kot drugi jezik),
• pri četrtem predmetu kandidati opravljajo različne oblike praktičnega dela v poklicu oz. stroki (izdelek, storitev, seminarska naloga, projektno delo itd. z zagovorom).

Pisne izpite iz prvega, drugega (vzgoja predšolskega otroka in zdravstvena nega) in tretjega predmeta pripravlja Ric, izpite iz ostalih drugih in četrtega predmeta pa Center za poklicno izobraževanje. Za drugi in četrti predmet so seznami predmetov oz. možnosti praktičnega izpita za vsak izobraževalni program navedeni v maturitetnem izpitnem katalogu za poklicno maturo.

Predmeti poklicne mature (Ric)

Prvi predmet
slovenščina
italijanščina
madžarščina

Tretji predmet
matematika
angleščina
nemščina
italijanščina kot tuji in drugi jezik
slovenščina kot drugi jezik

Drugi predmet in četrti predmet

EKONOMSKI TEHNIK

2. PREDMET – KATALOG ZNANJ – gospodarstvo
3. PREDMET-KATALOG ZNANJ – izdelek oziroma storitev in zagovor

GASTRONOMSKO TURISTIČNI TEHNIK

2. PREDMET-KATALOG ZNANJ – gastronomija in turizem s podjetništvom
3. PREDMET-KATALOG ZNANJ – izdelek oziroma storitev in zagovor

TEHNIK RAČUNALNIŠTVA

2. PREDMET-KATALOG ZNANJ – računalništvo
3. PREDMET-KATALOG ZNANJ – izdelek oziroma storitev in zagovor

Predmetni izpitni katalogi za drugi predmet poklicne mature

Delna eksternost poklicne mature

Prvi in tretji predmet poklicne mature sta delno eksterna: naloge in vprašanja ter navodila za ocenjevanje pisnega dela pripravijo člani državne predmetne komisije za poklicno maturo za posamezen predmet. To pomeni, da vsi kandidati rešujejo enake izpitne pole na isti dan, določen s koledarjem poklicne mature.

Pri ustnem delu prvega in tretjega predmeta pa člani državnih predmetnih komisij pripravijo le splošna navodila, s pomočjo katerih aktiv učiteljev sestavi naloge in vprašanja za ustni del. Prav tako so tudi pri drugem in četrtem predmetu eksterno pripravljena le okvirna navodila za sestavljanje nalog, točkovanje in ocenjevanje, ki jih šolam posreduje Center za poklicno izobraževanje.

Katalog izobraževanj

Ocenjevalci pri poklicni maturi

Pisni izpit ocenjujejo učitelji posameznega predmeta na šoli. Vsak kandidat dobi šifro, tako da sta njegovo ime in priimek ocenjevalcu neznana.

Drugo izpitno polo iz slovenščine (italijanščine ali madžarščine) ter iz tujega ali drugega jezika lahko točkujeta dva neodvisna ocenjevalca. Kadar se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.

Ustni izpit opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec pri ustnem izpitu je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zadnjem letniku. Ustni izpit točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.

Praktični izpit (izdelek, storitev, izpitni nastop) točkuje šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Zagovor praktičnega izpita se opravlja in točkuje ločeno.

Način izračuna ocene

Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu oz. praktičnem izpitu in zagovoru se ocenjuje v točkah in v razmerju tako, kakor je opredeljeno v predmetnem izpitnem katalogu za posamezni predmet in v navodilih za ocenjevanje. Skupno število točk pri izpitu je vsota točk, ki jih kandidat doseže pri posameznih delih izpita. Najvišji skupni dosežek pri posameznem predmetu je sto odstotnih točk (100 %).

Državna komisija za poklicno maturo na predlog državnih predmetnih komisij v spomladanskem roku določi merila za pretvorbo točk v ocene (koliko odstotnih točk je pri posameznem predmetu potrebnih za določeno oceno). Enaka merila veljajo tudi za jesenski in zimski izpitni rok. Za drugi in četrti predmet merila za pretvorbo točk v ocene določi šolska maturitetna komisija v spomladanskem izpitnem roku, in tudi ta veljajo še za jesenski in zimski rok.

Znanje pri poklicni maturi se ocenjuje s klasično petstopenjsko ocenjevalno lestvico, ki obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Kandidat je pri predmetu uspešno opravil izpit, če je dosegel vsaj oceno zadostno (2).

Pretvorbo točk v ocene v skladu s sprejetimi merili opravi šolska maturitetna komisija pri vseh maturitetnih predmetih in za vse kandidate na šoli.

Dodatne točke pri izpitih na višji ravni zahtevnosti in pri slovenščini (madžarščini oz. italijanščini)

Za predmete, ki jih kandidati opravljajo na višji ravni zahtevnosti, in pri slovenščini (madžarščini oziroma italijanščini) je ocenjevalna lestvica ustrezno povišana tako, da kandidat dobi tudi točkovno oceno od 1 do 8, in sicer:

• 1 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno nezadostno (1),
• 2 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno zadostno (2),
• 3 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
• 4 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
• 5 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
• 6 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
• 7 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5),
• 8 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5).

Načelo pogojno pozitivne ocene

Za opravljeno poklicno maturo mora kandidat pri vseh predmetih doseči vsaj oceno zadostno (2). Ne glede na to pa je kandidat pri predmetu, pri katerem je dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za zadostno oceno, pri tem predmetu ocenjen z oceno zadostno (2), če je pri vseh ostalih predmetih dosegel najmanj oceno dobro (3).

Splošni uspeh pri poklicni maturi

Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh maturitetnih izpitih doseže pozitivno oceno.

Splošni uspeh je izražen v točkah in predstavlja seštevek doseženih ocen pri posameznih predmetih. Pri prvem predmetu poklicne mature lahko kandidat doseže pozitivne ocene 2–8, pri ostalih predmetih pa 2–5, kar pomeni, da je najvišji možni uspeh 23 točk (1 x 8 + 3 x 5 točk).

Kandidat opravi poklicno maturo z izjemnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno leto določi Državna komisija za poklicno maturo. Doslej so morali t.i. »zlati maturanti« za spričevalo s pohvalo doseči vsaj 22 točk.

Ocenjevanje kandidatov s posebnimi potrebami

Kandidatom s posebnimi potrebami se lahko prilagodita način opravljanja poklicne mature in ocenjevanja znanja v skladu s Pravilnikom o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.